balkon

pesnik je rekel
pusti balkon odprt
in sem ga

za ure solza izza zaklenjenih vrat
za ure nemirnih korakov v kletki enega

za trenutke obžalovanj
vseh noči brez imen
vseh molčečih odhodov
vseh ravnodušnih skomigov ramen
vseh laži
(tudi samemu sebi)

za čas
ko je strastni zagovor
vseh lastnih napačnih poti
s ponarejenimi dokazi
edini beg
pred obtožnicami oči
ki nenehno prežijo
iz ostrih drobcev
razbitih zrcal

za večer brez zvezd na pusti obali
kjer molčijo celo bogovi
kjer osamljena dlan
skuša ohraniti svoj odtis
na usedlinah spominov
v obupani želji
da prelisiči pozabo

za noč
ko za vedno postane nikoli
in nikoli zdaj
sem pustil odprt
balkon

brez črnih cvetov

© Aleks 2016



Datum objave: 25. 1. 2016