skomig

lep moški,
gospod,
zlatolasi angel z gubicami okoli oči,
ne toliko zaradi let,
bolj od življenja,
s pogledom, v katerega padem, ko se ozre proti meni,
sladek in gost javorov sirup, topel medvedji objem.
za eno noč dotik mojih prstov očara njegov nasmeh
polnih in čutnih ustnic, beneško rdečih, ustvarjenih
za dolga srečevanja poljubov,
za kanec otožnih,
z okusom zadnjih češenj ob koncu poletja.
moj jezik oblizne njegovega
z zublji gorečega v ognju pekla.
zaplavam vanj.

lepo je drseti z njim v pozabo.
ne vem, zakaj,
toda z mano se ljubi.
tako nežno, tako pazljivo, tako predano,
kot bi bil zelo krhek in zelo dragocen
(in jaz za trenutek pozabim, da nisem).
kakor bi prvikrat zavrtel poželenje s strastjo,
zakoplje glavo v moj vrat,
zadihano zdrsne z roko pod pas,
zaječi, prosi,
potrebuje me povsem v sebi, globoko, globlje, najgloblje,
zlijem se z njim,
zajokam vanj,
v njegovem telesu zapolnim
svojo praznino.

potem si še malo pustim ostati ne sam.
v baru plačuje drago pijačo
za prgišče mojih cenenih trenutkov.
zunaj kadiva.
pijan od teme, ki se boči nad mano, od samote, od bolečine,
se gugam na zadnjem krajcu lune
in nizam besede kakor za pesem.
ne spominjam se zanj, a
všeč so mu oblike solz, ki jih puščajo za seboj
sledovi mojih spominov.
vpraša me, kaj počnem,
in rahlo zardi,
ko mi pove, da prihaja iz vojaške družine.
moje misli skomignejo -
tudi civili ubijamo
.
.
.
duše.

© Aleks 2011

skomig

Datum objave: 30. 11. 2011

bi...

sezidal bi zid
kroginkrog sebe
vse do neba
za njim bi v srčiki svojih samot
počasi ubijal dušo

vse bi izrezal iz sebe
temo (in svetlobo)
osamljenost (in bližino)
strah (in pogum)
obup (in upanje)

in nazadnje
izpraznjen kakor oblak po dežju
prepustil telo ostrim kljunom
in skrivenčenim krempljem
mrhovinarjev

nekega dne bi nek moški naletel na ta zid
zid ki bi segal vse do neba
in ga podrl
za njim bi odkril
kupček snežno belih kosti

na katere bi veter
z mehkobo minulih sanj igral pesmi
in bi bile nad njimi
vse zvezde nebesnega svoda
cvetovi besed

mogoče bi jih zavrgel
ker mu ne bi dale ničesar
ali pa bi se mu zazdelo
da je našel zaklad
v nežni toplini pesnika

tedaj bi
prevzet od lepote sveta v kapljici jutranje rose
molče božal spomin
na ljubezen mojih dotikov
in me poljubil

© Aleks 2011

bi...

Datum objave: 14. 11. 2011

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.