29.10.16

la tristesse durera toujours

med prsti nemirno
dogorevajo cigarete
ena za drugo
v ritmu nočnih improvizacij klavirja
pepelnični jazz
na robu ustnic lebdijo krogi samote
svinčeni dvojčki
obodov popitih kozarcev z bleščečega podija mize
čez čas poletijo v nebo
dimni signali v jeziku ptice
kakor breztežni drobci
krika
na drugi strani ob steni
v motni svetlobi privitih luči
skozi zelenilo absinta
vabljiv obris strasti izza ozkih usnjenih hlač
(črnih)
zagorelo telo
tatu na ramenu
neobrit grob obraz
brez nasmeha
pod močnimi obrvmi
dvoje praznih oči
popolni zrcalni par
drugim enako praznim očem
ki ne bodo ne dale ne vzele ničesar
nekje globoko na dnu se bridkost
preobleče v poželenje
in se skrije za kopreno sle
koraki skozi noč
v dvojini
odmevajo sami
bližina je laž
ki jo šepeta bolečina
z medenim stikom teles
v krču naslade
se belo prelije nazaj v temo
žalost je večna

© Aleks 2016

 
Creative Commons License
Ta blog je licenciran s Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 licenco
Fotke so z neta.